Čeprav je tudi delo lahko užitek (in blagor tistemu, ki v delu uživa), z besedo užitek si prikličemo v misli predvsem t.i. »zemeljske« užitke. Užitek čutimo z vsemi čutili. Včasih je tako intenziven, da kar drhtimo od užitka. Z užitkom lahko tudi samo nekaj gledamo, ali poslušamo, toda največkrat ga doživljamo »na lastni koži«. Najbolj zaželen med vsemi užitki pa je užitek neskaljenega miru, ki ti ga v celoti lahko ponudi le tvoj dom.
Lepota je največkrat krhka, začasna in minljiva, pogosto pa zgolj stvar okusov, o katerih ni vredno razpravljati. Toda vedno je vredna občudovanja, pa čeprav je včasih vzvišena, ošabna in domišljava. Zato se radi obdajamo z lepimi stvarmi, uživamo v pogledu na lepoto in skrbimo, da čim dlje taka tudi ostane.
Ko so v ravno pravšnji meri zadovoljene vse naše čutne potrebe, vse, kar nam povzroča zadovoljstvo in nam omogoča, da se neobremenjeni spopademo z izzivi vsakodnevnega sodobnega življenja, je čas ugodja – duševnega, telesnega, estetskega. Ugodje je stanje, ki nam ugaja in v katerem se nam (dobro) godi, le poskrbeti moramo, da se nam ne le občasno zgodi, temveč nenehno dogaja.